Litva po incidentu z ruskim dronom poziva NATO k okrepljeni zračni obrambi
Litvanska vlada je zvezo NATO pozvala k takojšnjemu ukrepanju za okrepitev zračne obrambe po tem, ko je bil na vojaškem vadbenem območju blizu Rukle najden ruski vojaški dron z eksplozivom. Dron tipa Gerbera je 28. julija kršil litvanski zračni prostor, kar je že drugi takšen incident v manj kot mesecu dni.
Minister za zunanje zadeve Kestutis Budrys in ministrica za obrambo Dovile Sakaliene sta generalnemu sekretarju NATA Marku Rutteju poslala skupno pismo, v katerem zahtevata okrepitev zmogljivosti zračne obrambe v Litvi. Budrys je v objavi na družbenem omrežju X potrdil, da je dron vstopil v litvanski zračni prostor in izpostavil, da podobne kršitve doživljajo tudi druge članice zavezništva.
Dron, ki so ga prebivalci prestolnice Vilnius ujeli na posnetkih med letom nad mestom, je bil najden 1. avgusta na vojaškem vadbenem območju Gaižiūnai, v neposredni bližini mednarodnega bataljona NATA v Rukli. Po besedah generalne tožilke Nide Grunskiene je naprava vsebovala eksploziv, ki so ga nevtralizirali pripadniki litvanske vojske.
Po uradni različici naj bi dron po nesreči zašel v litvanski zračni prostor iz Belorusije, vendar se preiskujejo tudi druge možnosti. Dron Gerbera je znan kot vaba, ki jo ruska vojska uporablja za preobremenitev ukrajinske zračne obrambe. Oblasti v Litvi so zato zaskrbljene, da bi tovrstne naprave lahko predstavljale neposredno grožnjo.
Prvi podoben incident se je zgodil že 10. julija, ko je ruski dron iz Belorusije preletel litvansko mejo. Zaradi tveganja so takrat nekatere vladne stavbe v Vilniusu celo evakuirali.
Litvanske oblasti so po tokratnem incidentu deležne kritik zaradi počasnega odziva. Vršilec dolžnosti predsednika vladajoče socialdemokratske stranke Mindaugas Sinkevicius je dejal, da gre za "provokacijo", saj je dron pristal v bližini ključne vojaške lokacije. Ministrstvo za obrambo je napovedalo posodobitev protokolov in večja pooblastila vojski za sestreljevanje sovražnih brezpilotnih letal.
Budrys je pri tem opozoril tudi na odgovornost Belorusije, od koder je dron najverjetneje priletel. Če Belorusija ne bo ukrepala, je dejal, bo Litva uvedla politične in druge protiukrepe.
Ruski droni so od začetka vojne v Ukrajini že večkrat zašli v sosednje države, med njimi Poljsko, Romunijo, Moldavijo in Latvijo. Septembra 2024 je dron tipa Shahed strmoglavil v Latviji, kar je še dodatno zaostrilo napetosti v baltski regiji.
