Umetna sladila morda še bolj tvegana kot sladkor pri razvoju sladkorne bolezni
Nova avstralska študija, ki so jo izvedli raziskovalci z univerz Monash in RMIT ter Viktorijanskega sveta za raka, je razkrila, da je redno uživanje pijač z umetnimi sladili povezano z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kot ga predstavljajo klasične sladkane pijače. Analiza, objavljena v znanstveni reviji Diabetes & Metabolism, temelji na skoraj 14-letnem spremljanju več kot 36.000 odraslih Avstralcev.
Rezultati kažejo, da ima že ena pločevinka brezalkoholne pijače z umetnimi sladili na dan 38 odstotkov večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, medtem ko je pri sladkanih pijačah tveganje nižje in znaša 23 odstotkov. Tudi po upoštevanju dejavnikov, kot so telesna teža in življenjski slog, so povezave ostale nespremenjene, kar nakazuje na morebiten neposreden vpliv umetnih sladil na presnovo.
Povečano tveganje so raziskovalci zaznali tudi pri drugih študijah. Sistematični pregled objavljen v British Journal of Nutrition je pokazal, da se tveganje za sladkorno bolezen povečuje že z vsakimi dodatnimi 330 mililitri pijače z umetnimi sladili na dan. Francoska študija, objavljena v Diabetes Care, ki je zajela več kot 105.000 odraslih, je prav tako potrdila povezavo med sladili, kot so aspartam, sukraloza in acesulfam-K, ter razvojem sladkorne bolezni, tudi po izključitvi prvih let spremljanja.
Robel Hussen Kabthymer, doktorski študent z Univerze Monash, je ob objavi rezultatov opozoril, da je večja verjetnost za razvoj bolezni prisotna ne glede na to, ali gre za pijače sladkane s sladkorjem ali umetnimi nadomestki. Po njegovem mnenju številni potrošniki napačno verjamejo, da so pijače z oznako »brez sladkorja« varna alternativa.
Zaskrbljujoče je, da tveganje ostaja tudi po prilagoditvi telesne teže, kar kaže na drugačne mehanizme delovanja umetnih sladil v telesu. Raziskovalci menijo, da je zato treba premisliti o priporočilih glede uživanja tovrstnih pijač in uvesti širšo strategijo za omejevanje hranilno praznih pijač.
Sladkorna bolezen tipa 2 velja za eno najresnejših sodobnih kroničnih bolezni in po svetu prizadene več kot 500 milijonov ljudi. V Avstraliji naj bi z njo živelo okoli 1,3 milijona oseb. Prehrana in življenjski slog imata pri tem ključno vlogo, kar znova poudarja pomembnost preventivnih ukrepov.
Avtorji raziskave pozivajo k pregledu obstoječih politik in večji previdnosti pri promoviranju umetnih sladil kot zdrave alternative. Rezultati namreč kažejo, da so lahko posledice njihovega dolgotrajnega uživanja resnejše, kot se je sprva domnevalo.
