Vlada sprejela uredbo o sežiganju komunalnih odpadkov, predvidene tri sežigalnice
Vlada je danes potrdila uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po novem naj bi v Sloveniji delovale do tri sežigalnice, vključno z obstoječo v Celju, ki bi skupaj lahko termično obdelale do 140.000 ton odpadkov letno, skupno pa do 220.000 ton. Koncesije za delovanje obratov naj bi podelili v začetku leta 2026, nova objekta pa bi lahko stala v Ljubljani in Mariboru v roku sedmih let.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob predstavitvi uredbe poudaril, da Slovenija več kot 75 odstotkov komunalnih odpadkov izvaža v tujino, s čimer postaja odvisna od razpoložljivosti in cen tujih sežigalnic. Te pa se dražijo, hkrati pa so njihove zmogljivosti omejene, kar povzroča zastoje in kopičenje odpadkov doma.
Nova uredba predvideva tridesetletne koncesije za do tri obrate, ki bodo poleg odstranjevanja odpadkov proizvajali tudi toploto za daljinsko ogrevanje in predvidoma tudi električno energijo.
Obstoječa sežigalnica v Celju ima dovoljenje za do 40.000 ton letno. V Ljubljani naj bi zmogljivost znašala 130.000 ton, v Mariboru pa 50.000 ton. Lokaciji za novi napravi še nista dokončno določeni, postopek umeščanja v prostor pa bo moral vključevati tudi strogo presojo vplivov na okolje.
Na ministrstvu poudarjajo, da bodo morali obrati uporabljati najboljše razpoložljive tehnologije, skladno z evropskimi okoljskimi zahtevami. Ceno storitev javne službe bo za triletno obdobje določala vlada, vključno z upravičenimi stroški glede na količino prevzetih odpadkov. Ministrstvo pričakuje, da bo to dolgoročno pomenilo tudi nižjo ceno na položnicah in ugodnejšo ceno ogrevanja.
V vmesnem obdobju naj bi država za štiri leta določila enega prevzemnika za vse odpadke, kar bi omogočilo bolj stabilno in cenovno ugodnejšo rešitev za izvoz, dokler novi obrati ne bodo postavljeni.
Interes za sežigalnice sta že izrazili Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor. V Ljubljani kot možno lokacijo omenjajo območje Barja, v Mariboru pa Tezno, kjer naj bi investicija znašala okoli 60 milijonov evrov. Obe občini v projektih vidita trajnostno rešitev za ravnanje z odpadki in priložnost za večjo energetsko samooskrbo.
V primeru uresničitve načrta bi Slovenija po več desetletjih sistemskih težav prvič dobila nacionalno strategijo za termično obdelavo komunalnih odpadkov, s čimer bi zmanjšala odvisnost od izvoza in hkrati prispevala k razogljičenju energetike.
