Bozovičar: Gledališče je negotovost povezala v skupen zagon
Po večmesečnem obdobju negotovosti je Prešernovo gledališče Kranj dobilo novega direktorja s polnim mandatom. Rok Bozovičar, ki je gledališče osem mesecev vodil kot vršilec dolžnosti, je zdaj uradno prevzel vodenje. Ob tem je poudaril, da je dolgotrajen proces izbire prinesel stres, a tudi redko povezovanje znotraj kolektiva.
Ko je postalo jasno, da bo občina imenovala drugo kandidatko, je Bozovičar prejel močno podporo zaposlenih. Ta ga je po njegovih besedah še bolj motivirala, hkrati pa prinesla odgovornost, da zaupanje upraviči. Ob začetku mandata se loteva individualnih pogovorov z zaposlenimi, da bi bolje razumel njihova pričakovanja in vzdušje v hiši.
V času negotovosti so vseeno izpeljali vse načrtovane projekte, med njimi najdaljši Teden slovenske drame doslej in sodelovanje v evropskem projektu. Po Bozovičarjevem mnenju so to izpeljali z veliko predanostjo, čeprav bi jih moral voditi direktor s polnim mandatom. Kljub obremenitvam je prepričan, da je dogajanje pripomoglo k močni notranji povezanosti: »Mislim, da ni gledališča, ki bi bilo tako povezano, kot je naše.«
Bozovičar je bil presenečen nad podporo širše gledališke javnosti. Prepoznali so ga kot nekoga, ki je dolgo predan gledališču in svoje delo opravlja strokovno in s srcem. »Verjetno so v meni prepoznali tudi malo sebe,« je povedal.
Po njegovih opažanjih Prešernovo gledališče privablja zanimanje drugih institucij za koprodukcije in gostovanja. Ta val zanimanja pripisuje drugačnemu, vsebinskemu pristopu, ki ni zgolj usmerjen v produkcijo. V naslednji sezoni pričakuje sodelovanja z večjimi narodnimi gledališči in celo s pomembnim mednarodnim festivalom.
Trenutno gledališče pripravlja tudi razpis za umetniškega vodjo, saj je mesto nezasedeno od odhoda Jureta Novaka. Občinstvo po njegovih besedah pričakuje raznovrstne projekte visoke kakovosti, zato bodo prihodnjo sezono ponudili tudi otroško predstavo. V repertoarju pogosto vključujejo tudi komedije, ki so zelo priljubljene in omogočajo dodatna gostovanja ter večji prihodek.
S koncem strateškega obdobja PGK se začenja priprava novega petletnega načrta. Bozovičar si želi, da gledališče ostane na visoki ravni in hkrati razvija Teden slovenske drame v mednarodno relevantno platformo. TSD vidi kot laboratorij slovenske dramatike, ki bi se moral razširiti tudi izven festivalskega obdobja, v obliki delavnic in rezidenčnih programov.
Tehnične in kadrovske omejitve zamejujejo obseg programa, ki ga PGK že zdaj izvaja na zgornji meji svojih zmogljivosti. Po njegovem mnenju bi z dodatno tehnično ekipo lahko istočasno igrali na domačem odru in gostovali drugje.
Finančne možnosti so omejene, zato se bodo še naprej prijavljali na evropske projekte. Glavni vir sredstev je občina, ministrstvo za kulturo pa financira program in del stroškov TSD. Bozovičar si želi, da bi država prepoznala širši pomen gledališča in zagotovila bolj stabilno financiranje.
V PGK si prizadevajo tudi za postopno obnovo stavbe. Lani so prenovili sanitarije, trenutno načrtujejo obnovo Plečnikovih arkad, pri tem pa upajo na podporo ministrstva pri razpisih za tehnične izboljšave. Sam oder po Bozovičarjevih besedah omogoča posebno vez z občinstvom, vendar bi bilo treba zagotoviti posodobitve, da bo gledališče lahko še naprej izpolnjevalo svojo ambiciozno vizijo.
