Pogačar zmagovalec brez slabih dni in slabih spominov

Letošnji Tour je začel kot favorit, potem ko je prepričljivo dobil kriterij po Dofineji. Če je tam sprva pokazal nekaj slabosti v vožnji na čas, je že dan kasneje na vzponu na Cote de Domancy tekmecem odvzel več kot minuto in znova razblinil vse dvome. Na Touru je izkoristil vsak trenutek šibkosti Jonasa Vingegaarda in pokazal, da ga letos noben klanec, vročina ali višina ne morejo ustaviti.

V kronometrih je bil natančen in močan, v gorskih etapah dominanten. Zlasti 12. in 13. etapa, ko je na Hautacamu najprej nadoknadil preteklost iz leta 2022, nato pa na Peyragudesu dobil še kronometer, sta pokazali, da je iz izkušenj potegnil največ. Na Mont Ventouxu je odgovoril na vse napade Danca in bil močnejši, na Col de la Loze pa je znova izničil spomine iz preteklosti z močnim zaključkom in prepričljivo predstavo.

Edini trenutek, ko je zaostal za Vingegaardom, sta bili dve bonifikacijski sekundi na zadnjem gorskem zaključku. Če je to največ, kar so mu tekmeci lahko odvzeli, potem ostaja Pogačarjeva premoč očitna. V odločilnih trenutkih je bil zbran, natančen in hiter. Zmagoval je v sprintih, na kratkih in dolgih klancih, na vročini in na višini – kjerkoli je bilo treba.

Ekipa Visma-Lease a Bike je poskušala s pritiski, a s tem predvsem načela lastne vrste. Wout Van Aert je Vingegaardu priboril le eno etapno zmago, na zadnji dan dirke, ko je bil Pogačar že povsem izčrpan. Vse drugo je šlo v korist Slovenca, ki je vlogo favorita upravičil s četrto zmago in skupno 21 etapnimi zmagami.

Odsotnost pomočnika Joa Almeida zaradi padca in poškodbe je bila za Pogačarja morebiti izguba, a kljub temu ni pokazal šibkosti. Nasprotno, še bolj je izstopala razlika med njim in Dancem, ki je bil edini vsaj delno konkurenčen.

Pogačar ima pri nepolnih 27 letih že štiri zmage na Touru, le še eno manj kot največji v zgodovini – Jacques Anquetil, Bernard Hinault, Eddy Merckx in Miguel Indurain. Od vseh je bil Španec zadnji, ki je petkrat zmagal pošteno, brez kasnejših sumov ali diskvalifikacij.

Slovenec pa ne kraljuje le na francoskih cestah. Zbral je že 104 poklicne zmage, od tega 21 na Touru. Na večni lestvici je zdaj šesti. Na devetih spomenikih je zabeležil številne odmevne uspehe, na večdnevnih dirkah pa redno končuje na vrhu. Na svetovni lestvici UCI je na prvem mestu neprekinjeno od septembra 2021.

Po nekaj dneh počitka se bo Pogačar vrnil na dirke. Morda bo to dirka po Španiji, kjer še nima zmage, morda kakšna druga, a vloga glavnega favorita mu nikjer ne more uiti. Vprašanje, ki ostaja, pa je le eno – ali bo sploh kdo znal najti rešitev za Pogačarja.

Preberite tudi: Električna kolesa – trend prihodnosti, ki je dostopen že danes